[Takoj zdaj] Poem by Hasso Krull

Takoj zdaj, takoj zdaj bi se rad spremenil
v nekaj drugega. Ali se lahko? Ne vem. Slišim
besnenje snežnega viharja, s prihodom vlaka zaropotajo
stvari na mizi, potem izgine. Ali sem se zdaj

spremenil? Ne. Verjetno ne. Odprem
okno, snega pada noter, to je sprememba.
Pijem kozarec pomarančnega soka
z izvlečkom grenivkinih pešk

in moj obraz lisasto pordeči.
Ali je bila to sprememba? Pogledam v ogledalo,
zdaj imam zares, povsem drugačen obraz.
Drugačen sem. Nočem biti takšen.

Rad bi se spremenil. Takoj, takoj zdaj, zdaj takoj
bi se spremenil v nekaj drugega. Snežni vihar
se umirja. Ni avtomobilov na cestah. Ali sem
se spremenil? Ne vem. Verjetno ne tako zelo.