[Noč je polna lukenj] Poem by Hasso Krull

Noč je polna lukenj. Utripajo,
svetlikajo, odsevajo, okna v noči,
okna v nebu, okna obstoja,
in okna, ki ne potrebujejo obstoja.

Stojimo na stopnicah in kadimo.
Konice cigaret so okna v gibanju,
luknje v gibanju, ogenj brez plamena,
in moramo biti tukaj na stopnicah.

Te luči na stopnicah. Okenske šipe v noči.
Slike, na katerih ležiš gol na obali
kot martinček na pesku, ki odseva svetlobo:
vsako zrno peska je bleščeče okno.

Vsako okno je luknja. Vsaka luknja je okno.
Tisti, ki želijo biti rojeni, morajo zdrseti
skozi človeško okno, skozi okno obstoja,
pod okni lune in sonca.